Napisal/a marjetka, v sobota, 23. jun. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Si trnje na prelepi vrtnici,
ki za sabo pušča kri...

Si vihar sredi lepega dne,
ki mesto spremeni v puščavo...

Si prepad na robu gozdne jase,
ki vase vsrkava vse...

Trnja lahko se obvarujem,
da vrtnice se ne dotaknem...

Viharju lahko ubežim,
v varno skrivališče...

Prepada lahko se izognem,
po varnejši poti...

Le strupa, ki nalil si mi v čaj,
izprati se ne da!
Pretaka se v obliki spominov,
ki zarežejo huje kot nož...

A tudi nož se lahko zlomi,
če zadane tja,
kjer NI več bolečine!!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)