| Napisal/a LORELLIA, v sreda, 27. jun. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
plapolajo zvezdne ceste
med utrinki noči,
povita v ponošene sanje
hrepeneča od vina,
pozabljena zaradi globin časa
in temeljev spomina,
gledam spet življenje
premico
ki se riše skozi zdaj
in gre nazaj
hiti naprej
in riše obraze v moje oči.
odnesla je smehljaje
in mi vračala stara oblačila,
roteč, naj jih še kdaj oblečem,
da ne bom pozabila
da bom še kdaj rekla: bolečina
in da bom znala objeti svoj zdaj.
zdaj pravim,
spomin si
in moje
bivše
življenje
ne gre
pač
drugače,
le človek sem,
bitje obupa
in spet
solza
je znak
za čast
v času poljuba
in bil si
del mene
ne morem kar prezreti da si...
spet bom ljubila življenje
a zdaj,
se pač spominjam,
da si bil...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
