| Napisal/a matijap, v torek, 03. jul. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Umolkníli so nihaji vnemar puščenih ur,
v nit spleten je prostor, in pribit na dno,
in počasi, a precej vztrajno vlečem
svoj zvesti vžigalnik v njegovo smer.
Za hip oklevam, ko agonično pomaha
iz niti ven otroška, stegnjena roká.
In čas naprej poskoči, ko zabije
v bližnji cerkvi mali zvon.
Le trenutek bil je ta slabosti;
nit nekajkrat raztrgam, zatem jo tu
in tam oblizne plinski plamen
in kmalu ostanejo samo žeblji.
Na statvah svojega pradeda
pa že tkem - en novi svet.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2) 
|
|
