Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Izkušnje

Izkušnje Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Tomi, v sreda, 04. jul. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Zanimala me je usoda
povzpetne mlade lepotice
ki je z nami v mladih letih,
sanjala le bogate prince.

Me taxi pripeljal do mesta,
kjer je živela v sobici,
postelja stara, luč viseča,
v očeh le solza v solzici.

Z besedo srca jo povabim
v leta najine mladosti,
izrekla je izpoved grozno,
čas zablojenih let norosti .

Bogat poslovnež jo je kupil
za par oblek, za lesk oblin,
ki jih takrat je res imela,
odpeljal jo je v svet globin.

Kot konj bila je na uslugo,
izživljanju bogatih strank,
da kazen svojo zdaj prestaja
zaradi krivih lastnih zank.

Sedaj spoznanje svoje nosi
vsa srečna, da ji je srce
sprejelo božje sporočilo,
da še lahko očisti se.

Spoštljivo sem odšel od nje,
soočen z njeno dušo v boli
zavedala se je resnice,
usodo res vsak sam si kroji.

 

 


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (3) KOmentar RSS
Objavil/a VILINČEK, v 09-07-2007 01:05,
1. izkušnje
V tvojem stilu. Pišeš o življenju, ki te je gradilo... o svojih izkušnjah. Skozi poezijo podučuješ. Pogledi na življenje skozi tvoje oči, ki so večkrat zelo ostri in kritični.  
 
Trdno vero si izoblikoval skozi žiljenje...  
 
Vsak vodi življenje po svoje in gradi svoj svet, zato so tudi pogledi nanj različni.  
 
So tudi primeri, ko je usoda krivična in kruta...in so kaznovana bitjeca, ki so komaj začela živeti in niso naredele svetu nič hudega. 
In zakaj morajo trpeti? 
 
Le razmišljanja, ki so se rodila...Ko sem te brala.  
 
 
 
 
 
 

Objavil/a Tomi, v 10-07-2007 06:06,
2. izkušnje
Pozabila si na inkarnacije življenj, ko se končuje neko dušno življenje na zemlji in mu je treba le malo za večni odhod iz zemeljskega objema in takrat duša v otrokovem telesu ne rabi več čas temveč le ekstrat negativnih tvari se prenese v telo kot bolezen in potem je odrešena.Vsak duša je popolni unikat s svojimi odtenki, ki jih mora uskladiti z vesoljem in zato toliko različnih usod,težav, a tudi izkoriščevalnih okoliščin, v katere so vpletene duše, ki jih je moč telesa in uma zasužnjil.Variant je toliko kot ljudi na svetu.
 

Objavil/a ajda, v 10-07-2007 09:16,
3. Izkušnje
ja, izkušnje si še kako nabiramo na napakah, ki jih v trenutkih zaslepljenosti ne zaznamo, ne vidimo, seveda vidimo prej pri drugih, za lastne smo pa dostikrat slepi. In če nekoč, morda, naredimo obračun samim seboj, se na nek način "spreobrnemo" ali odtehta vse tisto za nazaj, ne vem...zakaj misel, da z enim ali morda nekaj besedami, priznati si, "popraviti" vse za nazaj..mislim, da ne ... 
in morda je tisto "popraviti" le zaradi nekoga, ki se trudi za nas, v dusi pa nosimo tisto, kar ni bilo samo slabo, ce se dotaknem vsebine te pesmi...ja, kaj vem...mislim pa da zivljenje ne zna ceniti tisto, kar je dobro v cloveku, zna tudi zaigrati na svoje strune in udariti...in le zakaj bi se morala spokoriti, ker je to bila njena "sluzba"...ne vem... 
morda sem zajadrala predalec..danes je dan, ki sili na plan misli, ki so morda malce prevec obarvane s turobnostjo.. 
lp, ajda 
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo