Napisal/a lofik7, v sreda, 04. jul. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
V loži so srečni klovni in
akrobati sedijo pri miru,
dreserji v prvi vrsti podpisujejo peticijo proti nasilju in
orkester zahteva čisto tišino.
Histerični gledalci v natrpani areni
(nekateri se z zadnjimi močmi držijo
za vrvi, ki visijo izpod stropa)
se sprašujejo: »Od kdaj smo mi del programa?«
Vedo le, da so prvega
in da bodo računi spet
prehiteli plačo
in da so plačilni roki za akrobate.
Akrobati vstanejo in zaploskajo.
Ja, smešno je pričakovati
v rokih plačane položnice.
Klovni se valjajo po tleh od smeha,
po licih jim tečejo solze.
In potem, na koncu pristaneš na sodišču,
zaradi kupa,
ki je 10 krat večji od osebnega dohodka,
brez pravice do namaza na kruhu.
Razneženi dreserji sočustvujejo z gledalci.
Gledalec, ki prodaja kokice,
po nesreči stopi tigru na nogo,
ves prestrašen se opravičuje;
vse je v redu,
tiger spet zadovoljno liže sladkorno peno.
Prodaja se nadaljuje bolj previdno in
še bolj prijazno (diši po cinizmu):
»Pudlejčki lepi, poniji iskri bi eno veliko pokovko?«
Sloni so navdušeni nad programom,
trobijo in se postavljajo na eno nogo;
v zadnji vrsti sedi društvo proti mučenju živali
in zahteva bis.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|