Napisal/a lofik7, v sreda, 04. jul. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Kje so meje mojega poraza,
rabim dihanje,
sovraštvo klika po spominu,
čigave bedarije.

Odgovornost,
kliče k vstaji,
na boben bom prišel;
brez dogovora mogoče ne bo šlo.

Samozavest,
brez vsebine je le napihnjenost;
na robu upanja,
se rokujem z obupom.

Temni se, oblačim se v mraz,
poslušam kvakarije,
in brez razmisleka sledim,
naprej v usmerjeno zaplankanost.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (5)

Objavil/a ajda, v 05-07-2007 17:28, 1. Ne,moč ja, ze pri naslovu se mi poraja vprasanje ali si imel v mislih nemoč, da si nemočen...ker sledis zaplankanosti, ki si jo zapisal v zadnji vrstici ali pa je to le misel, da ne drsis v zaplankanost, se ne das in tvoj odločni ne, moč, da si dovolj močan...  pesem pa dobro speljana...    lp, ajda    Objavil/a VILINČEK, v 07-07-2007 19:45, 2. Ne, moč Poseben v svojem pesnjenju kot vedno in seveda v malce temnejši odtenkih...   --------------------------   Žal moram bežati, malo pozna...takoj ko bo čas nadaljujem in še kaj preberem tvojega... Nočem biti površna...          Objavil/a VILINČEK, v 08-07-2007 23:55, 3. ne, moč Še enkrat sem jo prebrala. Včeraj sem morala na hitro odbrzeti.   Tako kot sem že spisala. Všeč mi je tvoja poezija, ne glede na barve v kateri je pisana. Je razgibana. Večkrat si tudi oster in kritičen, piker, hudomušen.   Pravzaprav jo zaznavam na različne načine, najbrž tudi odvisno od mojega razpoloženja...Tudi ta vpliva na način branja. V začetku si me s svojimi barvami celo malo plašil, ker me je domišljija vodila na različne strani. Sedaj se večkrat nasmehnem, ker sem se naučila sprejemati tudi ta svet, čeprav so moje barve pisanja še vedno v svetlih tonih. Pač mi je tako pisanje pri srcu. Vsak pač izoblikuje nek svoj stil...  in prav je tako.     No, sedaj že nakladam...     V glavnem skupna ocena: potegnil si me vanjo. Grem brati še druge pesnitve...       Objavil/a lofik7, v 11-07-2007 23:33, 4. Ajda ravno to Oboje sem hotel. Odrekanje in odsotnost. :P   Objavil/a lofik7, v 11-07-2007 23:36, 5. Vilinček branje je kot pisanje odvisno od trenutka. Vsi so del mene temni in svetli. Tisto kar me oplazi lahko opišem, brez presojanja. Sicer pa kdo določa kaj je prav in kaj narobe.