Napisal/a pikica, v petek, 17. dec. 04 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(3 glasov) |
|
Nebo je jokalo, jaz z njim, hudo je postalo, mene boli..
Ne morem dojeti, kaj zgodilo se je, vedno solze me izdajo, joče mi srce.
Ne bom več čakala, zmorem več ne, le kdaj bom postala, kar želim si močno.
Le mislim na to, nisem več ista, kar bila sem, le kdaj bom postala, kar želim si močno.
Le mislim na to, nisem več ista, kar bila sem, hočem nazaj, a prepozno je.
Vedno mislila bom le, kaj zgodilo se bo, sama sebe bojim se, lahko si kaj naredim.
Spati ne morem, more imam, nobenga več nimam, vsi so odšli.
Poskusila opustiti sem to, a droga vzela mi je življenje, poti nazaj ni, razloga več nimam, zakaj naj živim.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (7)
|
|