Napisal/a MoonLight, v sobota, 07. jul. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Končuješ me o megla,
dušo spet prazno si zasegla
Oči ledene, vroče zgodbe,
vso radost si presegla

Besen dotik in jok,
izgubljen tavam na okrog.
Stori kri, da teče,
spominov trhlih je oblog.

Čutim se kot tvoja šala,
komedija ki bo zažgala.
Pepel, pepel v rožah,
strahu ne bo pregnala

Negotovost mi leži tam not,
z lažmi vkup me mečeš v kot.
Kradeš svetlobo z nasmehom,
ko ranjen skrit v tvoj omot..

V glavi grize osamljenost,
pogrešljiv kot kaka stara kost.
žariš upanje in tudi ugašaš.
Hrepenim, trzam, hrepenim, norost!

Od bojazni že zaklan,
od tega hrupa že zaspan.
Nočem da zmanjka,
nočem da je vse zaman.

Bolečino bruham med zobmi,
srce bijoče te roti.
Daj utegni me oteti.(objetiobjeti),
tako ponižan, da se vrti.

Z užitkom pijem kačji strup,
ustnice tvoje, pozabljen obup.
pritajeno spet spuščaš temo,
kot duh potiho opazujem svoj olup.

Če je vse le ena zmota,
če sem ti samo napota.
Hreščeče žejen za tvoj dež.
Kričim, kričim, ko izgine grozota.

(s.tabo.in.takozelo.sam.sam.sam.sam.sam)

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a ajda, v 08-07-2007 08:47, 1. Zadnji krik ob branju te pesmi se v mislih preselim v gledalisce, kjer na odru nastopa  Othello in se morda kateri lik,malo pomesano iz kaksne druge drame...in ti si si nadel obleko glavnega akterja in recitiras ....  kricis s to pesnitvijo....    vsec mi je, ko pesnitev pritegne, da se vzivim vanjo in jo gledam kot gledalka..morda tudi akterka no to je pa ze druga zgodba...    lp, ajda    Objavil/a VILINČEK, v 09-07-2007 00:23, 2. zadnji krik! Močno, udarno... Ta pesem res kriči. Super pišeš.     In znova me vleče vase. Naj upanje ne zamre     Sem se poglobila v obliko in rime. Lahko bi bila pesem neke verte "rubaijat" vendar ne nosi 10 zlogov. Torej prosta izbira.    Lepo spisano!