Napisal/a Azra, v sreda, 11. jul. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

S telesa spiram tvoje dotike,
trebim plevel obetajočih misli,
da uničim muhaste ljubezni brstike,
a ne preneha spomin sladko-kisli.

Z nohtov strgam barvo tvoje krvi,
katere potoki polnijo moje rane,
in s kože luščim raskave poti,
ki ležijo na meni opojno zaspane.

Prikrivam smrad tvojega duha revščine,
rišoč slane potoke močnega trpljenja,
da pozabim odraz miloščine
in zrcalne slike tvojega mnenja.
brišem, trgam, čistim in izgubljam sledi, a vedno ostajaš ti, ČUDOVITI TI.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (4)

Objavil/a Tomi, v 15-07-2007 06:37, 1. čudoviti ti Zaljubljenost je najtežja oblika stanja, ko se zaveš vseh negativnosti človeka, a vseeno si poln njega. Vprašati se je treba kaj je v takem človeku, ki ljubi zgubo.   Objavil/a Nežika, v 17-07-2007 09:13, 2. Čudoviti ti Tomijev komentar pove vse,samo to bi še dodala, se vprašaš, kot je zapisala Ajda v eni izmed svojih pesmi:Zakaj te še ljubim?   L.P.Nežika   Objavil/a VILINČEK, v 17-07-2007 23:46, 3. čudoviti ti Azra, lepo da si se vrnila nazaj. Dolgo te ni bilo na portalu in z veseljem sem prebrala to tvojo pesem. Močna, čustvena, utripajoča, malo ostri toni... a konec jo prevesi v toplejše barve.    Super!   Objavil/a Azra, v 27-07-2007 16:53, 4. Zgolj zahvale Hm... sem pričakovala mlačen odziv ali pa celo odsotnost komentarjev, vendar moram reči, da sem zelo zadovoljna Hvala vam!     LP, Azra