Napisal/a aleya, v torek, 17. jul. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Polzi sama vase,
ta srebrna modrina.
Kormorani režejo obzorje.
Jaz pa
hotela bi polzeti,
hotela bi leteti.

V zanosu duša vztrepeta,
ko sanjam,
da sem te dosegla.
Sonce pa še vedno bolšči mi v oči,
da te ne vidim.
Rdeče češnje
se mi smejijo,
bakren vodnjak
posmehuje.
Dosegla sem te,
nevedoč kdaj.
Lahko imam nebo,
ono pa ne more
imeti mene. Ne zdaj.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a ajda, v 17-07-2007 18:13, 1. Imeti nebo Lahko imam nebo,  ono pa ne more  imeti mene. Ne zdaj.     Aleya, pesmice, ki brstijo kot pomladni popki vrtnice..disijo in vabijo...prebudijo se v dlani...ki caka... in v dlan si mi polozila prelep utrip morja...spomin na cesnje in kaj je lahko se lepsega...  hvala ti!    lp, ajda   Objavil/a aleya, v 18-07-2007 22:49, 2. ... Ni za kaj, Ajda! Hvala...  Lp