Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Moje...

Moje... Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a vijolica, v petek, 17. dec. 04
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Ko v rokah držim še vročo
pito mojega življenja,
postanem skopuška.

Že zdavnaj sem jo ukradla
z okenske police kuhinje
in zdaj jo bolestno skrivam

pred tistimi, pred onimi,
pred vami,

po temnih sobanah mojega gradu,
kjer diši po kuhanem vinu
in cerkvenem lesu.
Sumničavo pogledujem za dolgimi prsti,
da se ne prikradejo za hrbet,

prisluškujem zašepetanim besedam,
da ne zahtevajo več od odmerjenega;

hranim jo za tistega,
ki se bo rodil
in bo v sebi
že ves jaz.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo