Napisal/a Tomi, v petek, 20. jul. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Sem zopet tu med starimi zidovi
se polnim z duhom tistih dni
blaženi vsi, ki so tu zbrani
veže nas sij, nekdanjosti.
Tu med kamnitimi obzidji
so živeli pravi predniki,
v telesih moč, borbenost so nosili
svojemu narodu so vzor bili.
V ozadju pa, od njih rojaki
prodali so se za drobiž
zapustili so zaledje te utrdbe,
da ga sovrag za vedno osvoji.
Prva stoletja so narodu pomembna,
isto v ljudeh je petdeset prvih let
zatem je borba ohraniti se v miru
a v človeku čas, ko ozdravljaš se od let.
Kakor živiš, baje tako umiraš
vsak ureja sam si svoj obstoj
če si ne umiriš hotenja v zavesti,
zlahka predvidiš svoj boleč razkroj.
So ostale še dežele naše,
kjer so predniki branili srce,
oziram se iz stolpne majave police,
solza žalosti, na licu se mi utre.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|