Napisal/a taj*, v sreda, 25. jul. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Tiha noč.
Le zvok padajočih dežnih kapelj. Sama.
Le stene in sence moje,
po zidovih meje.
Skeleča ostrina prebada srce.
In bolečina me izsrkuje.
Opojnost, sladkoba rdečega vina.
Globok pogled v globino gorskih sten.
In lahen veter.
Polet do zvezd, prek širnih polj in mest,
do svetlobe in zlatih cest.
Jutro.
Oprano, nedolžno nebo.
Petje ptic.
Sončni žarki ujeti v odseve sinjega morja.
Mirna plovba.
Razprta jadra, pot proti soncu v širni svet.
Ostra konica razžarjenega meča na postelji.
Med svilenimi rjuhami, prepojenimi z vonjem razbolelega nageljna,
čaka, da z nočjo prekrijem svoje drhteče telo.
Takrat ob vpitju samote
se zopet zareže
Mi v notranjost izvira sladil.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (4)
|
|