Napisal/a taj*, v sreda, 25. jul. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Svetel dan, vrt krasan.
Deklica sred trat leži,
veter boža ji dlani.
Oči zaprte, smeha ni,
deklica sred trat leži.
Samota.
Nikogar tod,
brez ljudi,
prazna je ta pot.
Trgajo srčne se vezi,
ni pogleda v očeh ljudi.
Tihe so noči, po sobi le utrip srca doni.
Samota.
Samota, večni ubijalec sanj.
Predrzna, kakor prazen vrt krasna.
Samota polni sobe moje, tišina,
samota rjove in kriči,
zvok njen zapira mi oči.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|