| Napisal/a brodul, v petek, 27. jul. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Osebe se ločijo z rimo.
Povej kaj, kaj, kaj naj naredim,
da najdem te, da koncno pravo ljubezen dobim.
Le kaj naj spremenim, ostane mi le telo,
jaz, ki te želim tako močno.
Bolečina na dnu moje duše,
sit sem 18 let ljubezni šuše.
Ve ste zlo in hudič,
jaz, jaz pa nisem niti prazen nič.
Dvigni glavo slepi jezdec,
prišel bo čas svetlih luči.
Zasijal bo beli mesec,
konec bo tvojih skrbi.
A kdaj? Kdaj ? te jaz sprašujem,
mrvim čustvom povelujem.
Volje čakati več ni,
naj raztrgajo me barbarski psi.
Te tako učil je oče,
gentlemen stare klase.
vem žalostno srce ti joče,
bodi ponos poslednje rase.
Požvižgam se na to,
v srcu je hudo.
Konec ! Konec je ti pravim,
v sebi gentelmena zadavim.
Stoj! Poslušaj mene,
pusti me živeti.
Jaz nisem breme,
jaz sem poslanec sveti.
Ah, prosim te! Bog ne obstaja,
Prerastel sem živ žav in ringa raja.
Ah, kaj je ta svetla luč,
iz nje se vidi velik uč.
JAz SEM
BOG
KRŠIM PRAVILA RIME IN OBLIKE
MAR ZDAJ VERJAMEŠ
VAME
IN BOŽANSKE LIKE
Se mi zdi da sem preveč popil,
saj sem pol litra ruma vase zlil.
Sanje izginejo problem ostaja,
roninu pa rdeče sonce zahaja.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
