Napisal/a flashy, v ponedeljek, 30. jul. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Dan drsi preko množic ljudi, preko nasmejanih obrazov in žalostnih oči... Roka v roki se zgubi, naslednji trenutek potiho iz nje spolzi... Čas mimo neustavljivo drvi. Pesek v uri preteče in že smo v prihodnosti. Pa vse še tako diši po preteklosti. Sva le ti in jaz, le jaz in ti.
-Izgubljena v večnosti. Brezčasju greva v slast, odtujenost svetu jemljeva kot strast. Drug drugega sva last, usoda ni najina oblast. Samosvoja, skrita, pa vseeno razvpita. Nočna mora je razbita. Sanje živiva, v njih se zbudiva. Res je-tako nikoli ne spiva. Sva nadnaravna, brezčasna, a prekleto živa. Nad ničemer razen drug nad drugim nimava vpliva... Nimava ga, a drug z drugim se vseeno zbudiva. In tako vsaj vedno veva, da živiva. Časa za naju ni... In ljubi, verza ni, ki priznal črno na belem bi, predrzen kot midva, da usojena sva si.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|