Napisal/a flashy, v ponedeljek, 30. jul. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Napeta vse bolj postaja koža, ko dobro znani dotik po njej zdrsne, jo poboža...Odpirajo pa spet zapirajo veke se, težke so; strast lega na to pregreto telo... Če bi lahko, ne bi več niti dihalo...Saj privlačnost premočna je, celega ga prežge.

Zdrs ustnic po slani prepoteni koži ga ubija, užitek užitek drugega najde in je z njim telepatija. Ljubljenje je simfonija, neznana melodija. Ki zaigra jo s prsti po telesu napetem, ko šepet razpleta se v stavku nikoli izpetem.. Ko nobena beseda ni dovolj sladka, ko vsaka je prekratka. Za malo solza vzdolž drhtečega bi lica se zlila, ko bi erotika živa bila, še ona bi vpila... K temu telesu se zdaj je zavila, k njemu se pred hudim je skrila. V ljubljenju z njim je srečo za peruti ulovila, med zvezde z njim odplula, v neznano se zgubila. Drhtenje obeh je razvidno še v napol priprtih očeh... Zdaj nista na tleh. V telesih se razlega smeh. Prežeta od potu strasti, koža s kožo od drgnjenja drhti... Grenko-sladka bolečina ju prežema, ko se nemogoče je izviti iz intimnega objema...Bolj erotičnega trenutka ni, ko vrhunec z vrhuncem povzroči, da se nebo od ognjemeta razplamti.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a Providence, v 18-08-2007 12:51, 1. OGNJEMET Flashy, kar prepričal-a si me ... Ampak zakaj je pesem zapisana kot proza? Pa še rime ima in ritem tudi ... Je kar moteče pri branju. Pa menda ni bila predolga za verzno obliko?  Lp,  P.