Napisal/a felicko, v sreda, 01. avg. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Njena roka je zeleno reko prenesla v oči,
njene oči so zelene
in roka tako topla.
In telo?
Kot deblo naplavljeno na obalo,
za obdelovanje, naravno.
Zakaj govorim o tem
in mešam ljubezen z naravo?
Ali je potreben občutek
pripadanja zemeljskemu telesu?
Zakaj nadaljujem iz pesmi v pesem
ljubezen vstavljati v gozdove in rečna korita?
Afriški domorodec, nag do pasu
izvleče deblo na obalo,
opazuje ga, dolgo,
kot, da se z njim spoznava.
Vem kaj namerava.
Osušil ga bo in pretvoril v umetnino.
Vem, da bo poklical prijatelje,
ravno tako gole do pasu,
da mu pomagajo
končano umetnino prenesti v tabor
in postaviti pred njen bivak.
Ona nima zelenih oči,
ampak občuti enako kot ti,
ko bereš mojo pesem,
ki sem jo napisal,
moja draga.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (6)
|
|