Napisal/a taj*, v petek, 03. avg. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Pod mestnimi lučmi,
zvoki neutrudnih motorjev.

Zasoplost zraka,
posušeno drevje.

Utripajoči nasmeh se mi nevljudno reži v obraz.

Neštetokrat pohojena zebra,
poteptana pod mojimi nogami.

Preutrujene veke skrivajo radosti sovražnika.

Leden dih za vrati.
Zamrznjene nade,
žled na mrtvem cvetju.

Les brez duše.

Prazno.

Motorji so zabrneli, kolesa so pognala.

Slovo brez slovesa.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a ajda, v 05-08-2007 11:56, 1. hlad hlad motorjev..hlad ulice..hlad, ki se zareze v duso..mislim, da je tisti hlad, ki pronica v notranjost, najhujsi sovraznik...    si pa bila ze "kruta" v tem hladu...  verjetno le utrinek, ropot na ulici...in rodi se poezija...ja tudi to je muza      lp, ajda   Objavil/a ajda, v 05-08-2007 11:56, 2. hlad ze=zelo, sori   Objavil/a taj*, v 08-08-2007 19:15, 3. ... mogoče malce "preveč" realna ja