Napisal/a aleya, v petek, 03. avg. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Trakovi padajo na cesto,
rišejo kaplje krvi.
Med veje borovcev naselila
se je žalost,
solzavo kroz njih veterc šumi.

Črn dan slovo jemlje,
beli noči še prikloni se...
Tišina turobna srce ubija,
lepoto zastruplja,
smrti si želè.

Prikazni te nesreče,
k tebi spet me vleče...

Oblaki so krvavi,
bledolična luna išče sna,
srebrne lise iščejo toploto.
Vse je isto, ostaja...
nič ni tragično,
nič ni svetleče-
tragična sva le midva. 

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a Tomi, v 05-08-2007 17:04, 1. ... Pod globino se čuti še ena, ki razumevajoče povdarja kako si je človek sam nastavil parametre pasti, ki so ga spravile v smrt.Prelepi preplet resnice.   Objavil/a aleya, v 05-08-2007 18:05, 2. ... Ejla, Tomi. Kaj naj ti rečem-v prvo si zadel bistvo pesmi! Bravo za dobro opazovanje! ...jaz sem pa že mislila, da nihče ne bo prepoznal bistvo pesmi...   Lp, Aleya