Napisal/a Tomi, v nedelja, 05. avg. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Rad gledam, ko sedim
bilo kje na klopci,
kako oči hite
po ljudeh kot mali zlobci.

Vsak sprva pogleduje
na drugemu le to,
kar ni pri njemu lepo,
a želi videt' vsaj isto.

Nekdo slabo vidi
in na tiho je vesel,
če zagleda izza grma,
da je očalar mimo šel.

Spet drugi zasledi,
kar prvemu ni mar
saj on ima vse lase,
a ta le kolobar.

Tako si lajšamo minute
občutja svojih dni,
ko uvidimo da nismo
edini med ljudmi.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a Night, v 20-10-2007 19:56, 1. Znano Živjo!  Dobra tema ni kej.Velik problem današnje družbe, ki si ga se mi zdi, res dobro predstavu.Malce ironično mogoče, da na nek način tud ti v tem delu počneš isto, "kot vsak, ki sprva pogleduje na drugemu le to"... Najbolj všeč mi je končna ugotovitev.  Lep pozdrav od Night   Objavil/a bitje, v 31-10-2007 13:40, 2. Sediš in gledaš... Napisano mi je tako pravljično, prijetno, zelo všečen stil.    Nekako res pomaga, če si rečeš, hej, saj nisem edini. Ne nosiš samo ti trpljenja in nepopolnosti, ampak prav vsak človek.