| Napisal/a maja04, v nedelja, 05. avg. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Pogrešam prazno ulico,
tako, kot je bila tisto popoldne,
ko sem se vračala domov.
Na vogalu me je pozdravil
vonj svežega asfalta
in pot domov je bila temno siva
skoraj črna.
Iz strani so pogledale veje smrek
in pa tistega macesna,
ki je soseski vsako jesen
podaril mehko preprogo svojih iglic;
med njimi pa vsiljene
kričeče pisane rože
ostarele sosede.
Pogrešam našo ulico,
prazno, kot je bila tisti dan,
dan, ko sem se vračala domov.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2) 
|
|
