Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Čutim in slutim

Čutim in slutim Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Tomi, v sobota, 11. avg. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

da nič ne bo dobro
saj vsako drevo
nosi življenje
in duhovi narave
se sprostijo od njega,
če ogenj ubije
življenje v njem.

Nešteto duhov
ostane brez dela,
ko plamen zajame
premnogo gozdov,
slika narave
se iz dneva v dan menja,
duhovi so jezni
a človek je zlo.

 


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (4) KOmentar RSS
Objavil/a ajda, v 14-08-2007 07:24,
1. čutim in slutim
Tomi, res je...clovek je tisti , ki unicuje in ne ve, da dela sebi skodo, sebi zlo...in morda pesmi s podobno vsebino v razmisljanje, morda jo prebere tudi tisti, ki namerno unici del narave..ne zaveda se, da tudi drevo cuti bolecino... 
in nenazadnje gozdni prebivalci... 
in spomnim se enega komentarja, ki je bil sicer krut, ko je nekdo napisal pozigalcem, da bi ga kaznoval tako, da bi ga privezal k drevesu in ...ja...nadaljevanje si pa lahko mislis... morda bo pomagalo..jeza duhov..kot si napisal... 
 
lp, ajda
 

Objavil/a Tomi, v 14-08-2007 17:12,
2. ...
Požigalci so rakasta tvorba,ki se med človeštvom skriva in uživa v plamenih dreves, ki jim dajejo kisik in pristojno življenje z naravo.Osveščenost je enaka ničli, a tudi take doleti zelo težka kazen, ki se imenuje inkarnacija, ako ne bodo obstali globoko nekje v zemlji kot peklenske duše, katerim ni spasenja.
 

Objavil/a Tomi, v 19-08-2007 06:24,
3. čutim in slutim
Duhovi, ki pomagajo pri rasti vsega na zemlji, niso toliko osveščeni sebe, so kot recimo človek, ki mu je bilo dano da se rodi in izproba svojo resnico, da se bo mogoče očistil zla iz sebe. Na zemlji se vrodi točno tam kjer ga bo najhitreje zaznal in če se ne bo s spoznanjem odrekel te vrojene slabosti bo na žalost padel še v hujše stanje. Na zemlji na žalost momentalno deluje to drugo in zato toliko nesreč in prirodnih katasrof, ker ni ravnovesja.
 

Objavil/a Nežika, v 19-08-2007 18:40,
4. Čutim in slutim
Kako realna pesem,res je človek tisti, ki uničuje naravo zavestno, vse samo za denar ali iz zlobe nažalost.Upajmo na boljše :sigh  
L.P. od Neži :)
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo