Napisal/a Nežika, v torek, 14. avg. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Vsa utrujena od vsega
sem legla v naročje korenin,
da se spočijem
razsute so moje misli po vejah,
ki se raztezajo
visoko po nebo
nekje daleč je tvoj obraz,
ptica mi kljuva na srce
neznosna bolečina
mi trga telo
o luna, rada bi se rešila
prosim te
ponesi me med zvezde tja na nebo
zbudim se...v čarobni deželi
vila pestuje meni ljubo luno,
ptica mi s krili boža lica
a ti,ki si bil nekje daleč
si poleg mene
s svojim poljubom mi vračaš
življenje, ljubezen
prelepa so jutra,
ko se odpočijem od hudih sanj
v tvojem naročju...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|