Tri lepe so deklice gostile, k sebi so izvoljence vabile. Vsaka je hotela jih imeti, več kot druga, zal'ga, lepš'ga, ena pač svetlejš'ga, druga spet bi najtemnejš'ga, tretja pa bi prvim dvema, to ljubezen htela streti.
Prva, ki po letih najstarejša, a v modrosti res ne najbistrejša, ni bila izbirčna in ne zahtevna, važno je za njo število in poznanost, da ponos bi drugih spravila v žalost, lej' ta deklica po srcu res je revna. A tu je druga že na vrsti pri njej vsac'ga zasrbijo prsti. Majhna, drobna a vseeno sladka, ne pusti se tolikim fantičem imeti, a kadar kakšnega je treba drugi vzeti, odločitev za prevaro je prekratka.
In od teh je deklic tretja dama zato noči prespi še sama. Njena je obleka, kot je sam urejena in njena je lepota blišč ugleda, vendar na žalost tega se zaveda, le zato je njena želja po izbrancih omejena.
In te tri se deklice so zbrale, niso več se s punčkami igrale. Vsaka bi si rada fanta izbrala – a predolgo traja ta izbira, druga že pred drugo nima mira, da v starosti sama bi ostala, kmalu se bo vsaka bala!
Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |