Napisal/a LORELLIA, v torek, 14. avg. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Neskončnosti preteklega
potujejo
po mojih prašnih cestah,
sadijo spomine,
da iz mene zrastejo mogočna drevesa,
z zelenimi listi
in  belimi  debli.

Zdi se, da je vselej isto,
a vsaka pot
ima svoj čarobni odtenek.

Zdi se,
da je krogov v moji zbirki
iz včeraj
že premnogo
in da se vsi sklenejo enako,
a to se mi le zdi.

v resnici je veliko metuljev,
in veliko smehljajev
in veliko osvobojenih ptic,
veliko je novih pogledov
in še vedno je veliko
veliko
stvari.

življenje se zdi kratko.
A ima veliko.
In da veliko.

In prav zato,
ga imenujemo življenje.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)