Napisal/a _ec_, v ponedeljek, 20. avg. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Otroci neskončnosti,
prelivajoča se bitja,
kamni modrosti in tekočina norosti!

Nič več ne vidim, nič več ne slišim,
hodim po deželi nevidnih ljudi,
zaletavam se v odprte oči,
oči z neskončno globino, zazrte v vesoljno praznino!

Ni je več zvezde na kraju tunela,
ni je vec ceste v belem snegu vdrte,
nočem neveste za nadaljevanje te vrste!

O, Mati Zemlja, kdo kriv je za naše spočetje?
tako močni in krhki, vsi smo del tebe,
o, pošast energije, zmelji kosti nam objestne!
Razpihaj naše delce, začaraj nov krog,
spusti naše duše stran od tod!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a ajda, v 21-08-2007 11:14, 1. Odprte oči?! Kolik je teh klicev, prosenj in obtozevanj in ce ne drug, se se kako zna zganiti Zemlja, ki pa zna svojo "zganitev" in odgovor usmeriti v napacno smer ..zna udariti s poplavami, potresi....nas opozarja, a tisti, ki bi morali prisluhniti , molcijo kot da se to njih ne tice...  ja kar dosti je pesmi na to temo, a ni slabo, da nas kdaj pa kdaj "zdrmajo" taksne misli.    In ne vem ce bomo otroci neskoncnosti..ce bomo tako svinjali z naso preljubo Zemljo....    dobrodosel na portalu ustvarjajocih in zeljnih prelivanja misli v poezijo    ajda   Objavil/a Providence, v 21-08-2007 12:27, 2. ODPRTE OČI hodim po deželi nevidnih ljudi,  zaletavam se v odprte oči,  oči z neskončno globino, zazrte v vesoljno praznino!  Razpihaj naše delce, začaraj nov krog,  spusti naše duše stran od tod!     Zelo vtisljivo; celotna pesem mi deluje kot globok eksistenčni krik. Močne podobe si nanizal, npr. zmelji kosti nam objestne. Vse pohvale.  P.   Objavil/a _ec_, v 21-08-2007 13:17, 3. Odprte oči?! hvala... tudi mene veseli prelivanje misli v poezijo...