Napisal/a _ec_, v ponedeljek, 20. avg. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

pokliči me jutri, še preden se zdani,
še preden se zbudim, pokliči me danes,
zbudi me iz sanj, da skupaj najdeva raj,
trenutek nesmisla, brez človeškega bistva.

skoči v vodo in postala boš riba, nikjer ti ne bo zima,
splezaj na mavrico in dodaj ji še eno barvico,
izberi si koščke, sestavi si stroj, najdi luno
in zvezde onkraj...
hitro, hitro, poskusi igrat karte s polžem
in brez sramu ga vprašaj o hitrosti življenja.
vzemi konju struno in igraj za luno,
močno in naglas, ubrano melodijo, da bo sonce zardelo
in bilo bi pošteno, tudi sonce mora bit čisto, ko
ga žabe v mlaki oprhajo,
pokliči me jutri, še preden se zdani,
danes pa le spi - mene več ni!!!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a ajda, v 21-08-2007 11:31, 1. Trenutek nesmisla no, malce drugace ne poziv zemlji mi je vsec nesmiselnost, ki je se kako smiselna v igri besed in dejanj dveh, morda igrivo, morda izzivalno, morda le opomin, zakaj ni vstopila v svet nesmiselnih smislov....    lp,ajda