| Napisal/a marina45, v ponedeljek, 20. dec. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Ta strast,ki v meni se kopiči,
želja za tem ognjem
in temi zublji,
žgočimi in požrešnimi,
postaja vedno bolj pekoča,
uničuje mojo dušo......
Saj vem,da smela ne bi,
ta ogenj,
ki je tlel, prižgati
in v njem z vezanim plesati....
Pa kje je meja,
ki nam to določa,
če nam tak ogenj s svojim žarom,
to omogoča.....
Ni je meje in ne ovire,
ki bi preprečila to strast,
ognjeno strast,
da te v svoje žrelo vzame
in te celega z dušo vred objame!
Pa te požira in požira,
dokler ne ostaneš le pepel
in takrat veš,
da ne boš več trpel!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
