Napisal/a Tomi, v torek, 21. avg. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Občutja so kot govorica duha
obnavljajo v meni smisel življenja
skozi mene se pretakajo vetrovi želja,
a jaz si želim le veselja.
Kaj čaka človeka sledeči trenutek,
če gleda in gleda okoli ta svet
kaj misli, da bo dobil od tega,
le breme na breme za svoj skelet.
Odšel sem daleč, globoko v gozd
se sedel na mah in zaprl oči,
ko zaživel sem v krogu narave,
začutil polnost sem notranjih moči.
Mir, to edino kar hočem imeti,
da čujem notranje hlepenje,
ki hoče in želi le v ljubezni živeti,
a najmanj to krivo življenje.
Mogočno drevo ob meni stoji
v njem vidim lepoto in poštenjaka,
ve dobro kako mora zase skrbeti,
da obroček si novi bo zmogel prišteti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|