Napisal/a marina45, v ponedeljek, 20. dec. 04

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Gledam ga starčka,
nebogljenega in samega,
kako prazno zre preds
in z mislimi kaj vem kje….
Ali res mora biti tako,
da v življenju ti je usojeno to,
da končaš izgubljen in

sam ne veš kako ti je hudo….
Pa bil je včasih kot mladenič,
gibčen in poln življenja,
srečen in brez trpljenja….
Kje zdaj si oče ti,
v kateri svet odplaval si,
a res se vrnil ne boš
in me spoznal,
ter se mi kot ti znaš
lepo nasmejal…..
A ti zreš, zreš v neki
meni neznani svet
in s svojimi modrimi očmi
praviš,da odideš spet…..

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)