Napisal/a Providence, v sreda, 22. avg. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Rada bi šla s teboj
v belo večnost zime,
kot da je vse po starem,
le sneg naletava.
Bel okvir mesta.
Ledene rože na licih.
Pod tvojim oknom sledi jeseni,

ki jih ne znava
pomesti v prašen kot srca.

Rada bi šla s teboj
med bele solze oblakov.
Rada bi zopet čutila tvoje dlani.
A vse, kar naju je vezalo, je pokopano,
vse mrtvo hladno pod snegom leži.
Nisi mi blizu in nisi sam
ta dan niti katerikoli dan.
Ne slišiš? Obračam se ti,
ker ne vem, kako pozabiti.
Veš ti?

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a ajda, v 24-08-2007 07:38, 1. Arktika 1 Vsec..sem se pa kar malo nasmehnila ob misli, kako ravno to, kar si tu carala, pogresas pri veliko pesnikih v smislu "krvavosti". Zame je pesem lepa in nic ji ne manjka, ceprav ni v borbeni opravi in pripravljena na klanje...    ocena: *****   Objavil/a Providence, v 24-08-2007 14:09, 2. ARKTIKA Ajda, prav nate sem pomislila, ko sem brskala med pesmimi, katero naj objavim. In sem si rekla, tale naj bo med njimi, da boš videla, da je nekaj miline tudi v meni ...   Hvala.  P.   Objavil/a Nežika, v 25-08-2007 18:24, 3. Arktika 1 Kako pozabiti:Veš ti?   To je vprašanje na katerega ne zna nihče odgovoriti žal...   L.P. od Neži