Napisal/a vvooodnarka, v petek, 24. avg. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Si metulj prozornih kril,
s paleto svilnih barv,
slikarju jemlješ dih,
pred tvojo lepoto očaran poklekne,
se oči mu orosijo,
ko začutijo drget pajčolinastega krilca.
S paleto svilnih barv,
si najlepši stvarstva objem,
te mati zemlja poljubila,
za krilce lahno dotaknila,
da bi tvojo lepoto večno naredila.
Si metulj rajskih krilc,
nadzemeljske lepote,
a tvoja večnost je izgubljena,
zemeljskim bitjem,
z utrinkom spomina podarjena,
dragocena,
smo na hvaležnost pozabili,
da bi ti z objemom vrnili,
se ti za dar,
obrušenega diamanta zahvalili.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (4)
|
|