Napisal/a Klavdija KIA Zbičajnik, v sobota, 25. avg. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Vklesan nad morjem trdno skalo
objema, si plemeniti zalo
silhueto, soncu razvejano,
zase potrebuje tako malo.
*
Notranjo luč semen posejano,
na istem drevesu zasanjano

nosi moške in ženske cvetove,
ljubko jih ziblje, neomajano.
*
Pomaga že brezupne svetove
znova videti barvno, mavrično.
Te dvigniti nad meje, zidove.
*
Jasen pogled nosi utopično,
da ti kri ne posrka strahove,
ker življenje ni vedno pravično.

 

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a vvooodnarka, v 27-08-2007 21:34, 1. Sonet bor Moji predhodniki-ce so ti prilepili samo točke. Sem že sprejela izziv pisanja soneta in prišla do spoznanja, da je potrebno vložiti vanj svojo dušo in delo. Koliko vložit, kdaj odnehat, tega se velikokrat sama vprašam... malo katera stvar je taka, da je hitro dovolj dobro. Kot predhodniki ti dam 3+    Lp, vvooodnarka   Objavil/a ajda, v 30-08-2007 16:30, 2. Sonet bor se strinjam z mnenjem predhodnice, pesem bi bila bolj dopadljiva, ce bi ne bila na silo priklenjena v obliko soneta, ki ni najbolj uspel.   Ocena: **, ki bi bila sigurno visja, ce bi pesmi pustila svobodo ...    lp, ajda