Napisal/a _ec_, v sreda, 29. avg. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Zbujen.
Kje sem?!
Temna je noč,
niso zvezde več daleč proč!?

Visoko.
Z lahkoto razpiham megleni obroč,
vstanem, stopim na rob - tresoč.
Mostov šest spiralasto rastoče stolpove zbližuje,
s terase sedmega, najvišjega moj jaz opazuje.

Vstopim.
"Brez začetka in brez konca,
v galeriji severnega stolpa,
vse je bilo, je in bo!"

Prostranost.
Mehka, bela svetloba objame telo,
sobana se širi; v krču stegnem roko,
zenica široka, srce poka!
Skozi usta razprta v kriku vulkan bruha
ideje, misli, barve,
prostranost esence lastne eksistence!
V trenutku sobana se napolni,
duh, zdaj prazen, spiralno se spušča,
secira, analizira, požira podobe, slike;
brez trušča!
Z novo obliko, urejenostjo, telo se povrne,
prostor za mano spet se krči, strne!

Zbujen.
Kje sem?!
Mnogoterost pod-jazov
spet z roko v roki
nov ples zapleše;
brez začetka in brez konca,
na terasi severnega stolpa!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (7)

Objavil/a Rika, v 31-08-2007 11:31, 1. V galeriji severnega stolpa berem in berem, pa zaprem in se čez čas spet vrnem in spet berem in berem in vsakič mi je pesem bolj všeč in vsakič bolj me zmoti ~Temna je noč,  niso zvezde več daleč proč~ - prevečkrat videno, žal.    Ocena še sledi   Objavil/a ajda, v 31-08-2007 16:10, 2. V galeriji severnega stolpa Zbujen.  Kje sem?!  Temna je noč,  niso zvezde več daleč proč!?     Prav zanimiv fenomen, bi lahko rekla temu. Ce bi moj pogled obstal na tej prvi kitici, bi rekla, ne bom vec brala naprej, nekako nedopadljivo..a vztrajam, berem, berem in odkrivam dopadljivo poezijo. Dostikrat se zgodi, da avtorju zmanjka idej in moci in je pesem prehud padec ko jo preberes do konca in reces, zakaj se mu je tako mudilo, le zakaj se ni potrudil in vlekel nit do konca pesmi in pri tem avtorju je obratno in izstopajoce in rekla bom, vsecno!    OCENA:4   Objavil/a ajda, v 31-08-2007 16:11, 3. aja:) in mislim, da je Spikerca podobno razmisljala, mislim, da zelo podobno    lp, ajda   Objavil/a exo, v 31-08-2007 18:19, 4. V galeriji severnega stolpa zanimiva pesem,   "Mnogoterost pod-jazov spet z roko v roki nov ples zapleše" ta je dobra,   na zanimiv način napisano   3   Objavil/a _ec_, v 01-09-2007 03:05, 5. V galeriji severnega stolpa hehe, celo mene moti beseda "proč", in glih zato sem se odlocil da mora tam ostat... sem pa pomislil na nerealne visave, tolko visoko da je ze nekaj drugega... hladna noc pase z meglo, a vseeno, blizje kot si "zvezdam" tem lazje ugotovis da se ne svetijo one, temvec nekaj vec, se bolj dalec naprej, odsev in lastna percepcija le tega...   Objavil/a Athene noctua, v 13-09-2008 13:39, 6. V galeriji severnega stolpa Ne vem sicer, če tole smem komentirati, ker sem bral o nekih označbah, ki da komentiranje dovoljujejo ali pa ga ne dovoljujejo,   toda pesem je zares prevzemajoča, pa tudi tema se mi zdi obdelana na domiselen način, nekako se tudi sama spiralasto vrti okoli motiva.   Objavil/a abigail, v 14-09-2008 00:53, 7. v galeriji severnega stolpa... Ta pesem po mojem kriči vprašanje: "Kdaj je človek sploh zbujen...takrat, ko je v svojih brezštevilnih zemeljskih vlogah in osebnostih, ki jih vidijo drugi, ujet v stalno razmišljanje o iluzijah o sebi ali tedaj, ko se zave, da nad njim ni zvezd temveč edino njegova lastna prostrana večna eksistenca, ki se je kot "maščevalnega Boga" boji v svoji minljivi fizični eksistenci?!"  Ali je sploh možno preseči meje vere oz. slutnje o večnosti, ki je opisana v tej pesmi?  lp  Abigail