Napisal/a marina45, v ponedeljek, 20. dec. 04 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Poskušam, da me v srcu ne bi bolelo, poskušam, da me ne bi v duši skelelo, pa ne gre! Vse bolj padam v brezno brezupa, ki ti daje same obljube…
Ko pa bi rada v sad ljubezni ugriznila, ga z njeno strastjo poplaknila, ostrmim in spoznam, da sem sama in izigrana….. Nikogar ni,ki bi mi pomagal, me s to hrano zalagal, in rekel, da rad me ima…. Iščem lahko in iščem, dajem in dajem, toda vse je zaman, ti ostaneš daleč, nedosegljiv,neznan….. Nikoli ne bom našla tebe, nikoli okusila tvoje ljubezni…. Mogoče zahtevam preveč, ali pa si ne zaslužim več, kaj vem….. Sem res že dobila dovolj, sem res že popila dovolj tega njenega nektarja in moram kot izgubljenka tavati naprej brez cilja……
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|