Napisal/a Providence, v torek, 04. sep. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(4 glasov) |
|
Jesenski duhovi so nežni
in mimobežni.
Razlivajo se preko mene
kakor valovi brezbrežni.
Božajo me s hladnimi prsti.
Dihajo vame z vonjem po vlažni prsti.
Vse več jih je, leta mi nosijo nove,
bele in črne, zelene in rdeče duhove,
ki na robovih jih že načenja sivina.
Včasih kateri od njih me potegne v naročje spomina,
včasih kateri od njih se pritihotapi mi v spanje,
potrka na pričakovanje ...
Ljubim se z njim v bizarnosti fantazije,
medtem ko oktobrski mrak stavlja v nebo žaluzije
in megla si češe lase nad reko v dolini
in suho listje mrmra budnico zimi
in koledar jo nariše v starki betežni -
a ni, še je ni, še ste tu,
moji, nežni ...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (5)
|
|