Napisal/a vvooodnarka, v torek, 04. sep. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

kako dišiš,
zapiram in odpiram oči,
v tvojo veličino stremim,
za vonjem hlastam,
nastežaj vrata odprem,
pljuča razpnem,
stečem bosonoga do skal,

ki nežno jih božaš,
drsiš,
se v penah vse do valov izgubiš.

Ti svoje telo prepustim,
poigraš se kot s travno bilko,
od obale odneseš,
dvigaš in spuščaš,
se potopim,
s prsti mivko na dnu vzvalovim,
se školjka prikaže,
kot otrok se razveselim,
se z izdihanimi mehurčki poigram,
se radostna soncu smehljam,
v vragolijah prevalov srce podivja,
otroško veselje kipi,
da brbotaje piham v gladino.

Z ležanjem na vodi,
utrujenost blažim,
me nežno božanje umiri,
se mi v spomin,
tvoj vonj zapiše,
se v srce zariše,
med nepozabne spomine.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)