Napisal/a marina45, v ponedeljek, 20. dec. 04 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Nebo joče z menoj, ko stopam po teh poteh, ki sva jih skupaj prehodila in se ob toplem večeru ljubila…. Vem, ti si pozabil, tebi bila je to le avantura, a mene še srce boli in v duši tišči,
ko se spomnim tistih dni…. In glej izza temnih oblakov in teh težkih korakov, se sonce prikazalo je in me ogrelo, kot bi mi hotelo pokazati, mi dati, vso svojo ljubezen in me z njo obsijati… Čas pa neusmiljeno teče, tako kot spomini bledijo in lepega dne se bo zgodilo, da me sploh več ne zabolijo…...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|