Napisal/a lofik7, v sreda, 05. sep. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Čakam na znak,
ko bo lovec iz gozda prinesel srce
v lepi, izrezljani skrinjici
in nekomu rešil življenje.

Čakam na znak,
ko bo trnje zacvetelo,
odprlo svoje neprehodne poti
in nekoga spustilo na prostost.

Čakam na znak,
ko bom našel steklene čevlje
brez sledi krvavih žuljev
in bo ura polnoč.

Do takrat bom gledal
z voljo bika,
mimo matadorja
in duhal cvetlice.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (4)

Objavil/a ajda, v 08-09-2007 20:44, 1. Čakam na pravljico kar dve pravljici si vpletel v svoji pesnitvi, Pepelko in Bikca Ferdinanda,  prijetno branje in morda me zamika, da bom nocoj sanjala o bikcu, ki ljubi vonj mojih las...    lp, ajda   Objavil/a Providence, v 08-09-2007 21:12, 2. PRAVLJICE ... Ajda, kar dve si pa spregledala. Prva kitica je vendar Sneguljčica in druga Trnuljčica.  Vsaka kitica 'povzema' pravljico, in vendar se dajo razumeti tudi kot le prispodobe. Krasna ideja. In seveda naslov, ki je pri tej pesmi glavna žila, ne pa (kot včasih pri marsikateri naših pesmi) le (nepotreben) dodatek.  P.   Objavil/a ajda, v 08-09-2007 21:34, 3. :) ko sem pisala komentar, sem videla le steklene ceveljce in bikca.))))pa ocitno prezrla ...kako ne bi poznala pravljic pri dveh nadebudnezih    lp, ajda   Objavil/a lofik7, v 10-09-2007 15:30, 4. Hvala Ajda in Providence Pravljice znajo bit navdihujoče.