Napisal/a kiara, v četrtek, 06. sep. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

BIl je nek začetek in spet nek konec.
Dovolj začetkov in več kot dovolj koncev,
in potem še konci koncev,
kot bi se nikoli ne končali.
Odneslo me je na konec kilometra, na konec moje utopije,
ki se je utopila še preden je spoznala tisto vodo.

Stala sem na dežju in čakala na kaplje,
na njihove konce,
ki se končajo na meni;
me vzamejo za svojo.
Ostajajo le stopinje in potem njih konec.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a Rika, v 10-09-2007 12:16, 1. Mene manj Všeč mi je naslov..mene manj Ok pesem, malo me tiste stopinje zmotijo, ampak saj verjetno je tako, ostanejo le stopinje pa še te se posušijo...   Objavil/a ajda, v 10-09-2007 14:06, 2. mene manj Stala sem na dežju in čakala na kaplje,   na njihove konce,  ki se končajo na meni;  me vzamejo za svojo.  Ostajajo le stopinje in potem njih konec.     meni je pa vsec ta del pesmi..in obcutek, da je avtorica tisto nekaj vmes pustila le v svojih mislih..da je velik skok med obema kiticama ali pa je zelela poudariti kontrast...kaj vem....    ocena med 3/4...zal ni vmesne ocene...    in ta drugi del me je preprical in zato 4...     lp, ajda