Napisal/a noemi, v sreda, 12. sep. 07 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(3 glasov) |
|
Lice si je našlo blazino
na moji dojki.
Vdih me posrka,
izdih odpihne nekam daleč...
Se počutiš kot otrok
na materinih prsih?
Ni mi dobro v tej lažnivi koži.
Za spuščenimi vekami
bi ga skoraj ujela,
a ti dihaš drugače
in dišiš le kot ti.
Ne veš, da jočem,
ko me piješ s pogledom
in da ne pozabim,
ko se ti ovijem okrog bokov.
Ti dihaš drugače
in dišiš le kot ti,
ne veš, kako pleše cimet
v topečem se snegu,
ne kako se mesec
prikrade pod rjuho.
Tebi ne bom napisala pesmi
s sokovi mojega telesa,
zate se ne bom prodala,
za nekaj polnih kozarcev.
Ti dihaš drugače
in dišiš le kot ti,
nekoč mi odpusti
ta teater brez ljubezni.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (4)
|
|