Napisal/a noemi, v sreda, 12. sep. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (3 glasov)

Lice si je našlo blazino
na moji dojki.
Vdih me posrka,
izdih odpihne nekam daleč...

Se počutiš kot otrok
na materinih prsih?
Ni mi dobro v tej lažnivi koži.
Za spuščenimi vekami
bi ga skoraj ujela,
a ti dihaš drugače
in dišiš le kot ti.
Ne veš, da jočem,
ko me piješ s pogledom
in da ne pozabim,
ko se ti ovijem okrog bokov.
Ti dihaš drugače
in dišiš le kot ti,
ne veš, kako pleše cimet
v topečem se snegu,
ne kako se mesec
prikrade pod rjuho.
Tebi ne bom napisala pesmi
s sokovi mojega telesa,
zate se ne bom prodala,
za nekaj polnih kozarcev.
Ti dihaš drugače
in dišiš le kot ti,
nekoč mi odpusti
ta teater brez ljubezni.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (4)

Objavil/a ajda, v 12-09-2007 21:04, 1. Teater brez ljubezni Ti dihaš drugače  in dišiš le kot ti,  ne veš, kako pleše cimet  v topečem se snegu,  ne kako se mesec  prikrade pod rjuho.    Kako je dober obcutek prebirati pesmi...ko se kako rabim izzive...    ja, krasno, ni kaj!    lp, ajda   Objavil/a noemi, v 12-09-2007 22:07, 2. teater brez ljubezni In tvoji komentarji me vedno znova vtpodbudijo, da napišem in objavim še kako pesmico...  hvala Ajda   Objavil/a Rika, v 13-09-2007 09:15, 3. Teater brez ljubezni nekako preveč žalostno rasnična in ti da mislit zakaj ljudje vztrajajo v tej igri... Dobro napisano.   Objavil/a emily, v 12-11-2007 20:51, 4. teater brez ljubezni mm, te naključne so fajn. fajn pesmi odkrijem, ki sem jih zgrešila. ta je čudovita. noemi pač... škoda da že kr dolgo ni(si) nič objavila.