Napisal/a Mojmir, v sreda, 12. sep. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(4 glasov) |
|
Jaz,
poln mladostne moči
stojim pred tabo,
starec.
Jaz,
s svetom pod nogami
in z vzvišenostjo nad vsem,
prinašam prezir nad te,
starec.
Sovražim
tvoje sive lase,
tvoje, pod tanko kožo
prepredene žile spomina,
tvoja polja spoznanj,
gozdove poznavanj,
livade razdajanj,
dobrotljivost in nemoč,
predanost usodi,
pogled,
ki razgalja mojo notranjost,
dih,
ki zamrzuje moj jaz,
moj jaz,
poln mladostne moči...
Ne dovolim ti, starec,
da se mi zažiraš v pore vsakdana
kot smrad gnilega listja,
odpadlega z drevesa življenja,
čeprav drug pred drugim stojiva
in nehaj me vleči v svoj sivi svet
zloveščih nakaz,
rojenih v času tvoje mladosti!
Vse kar imava
je le nekaj spominov,
ko bil si še jaz...
Še stojiš pred mano, starec?
Izgini!
Zamah...
...žvenket stekla
in praznina tam,
kjer prej je stalo
ogledalo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (6)
|
|