Napisal/a Kingcrimson, v torek, 18. sep. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(4 glasov) |
|
...kaj je umiranje na obroke,
v tem trenutku se dogaja,
vsako bitje v meni se sprehaja...
...sama duša tega več ne skrije,
le v vrtincu vetra
ruša žalost še prikrije.
Čut, objem in stik,
pozabil sem, kje mik
je tvojega dotika,
zebe, zebe me spomin
na prašen kot,
kjer tvoja slika
bledo pada na kamin.
Drznem si pogledati
temi v oči,
blesteča senca
v kaplji rože
ne pusti,
da bi le enkrat
okusil še esenco
tvoje kože.
Tristopetinšestdeset,
ta trenutek, dan,
je vsak obrok,
tistih nekaj malih let,
ki sledim jim radovedno
kot otrok,
le pustila v meni
so tvoj zvok.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (4)
|
|