Napisal/a maja04, v torek, 18. sep. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Ples spogledljivih pogledov prekine dvom.
Zareže kot bodalo po beli svili,
jo umaže s črno krvjo.
Zakaj mu dovoliš, da me potegne iz tvojega objema?
V mislih se odtujim,
krik! in se v mukah zvijem.
Me pri živem telesu iz notranjosti grize,
počutim se prazno,
nehaj! preden izginem.
Zbežim med črno trnje, se vanj prepletam
kot bel metulj, ki je zašel s poti.
Mi trže krila.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|