Napisal/a Kingcrimson, v četrtek, 20. sep. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (3 glasov)

Ko človek v meni spregovori,
poskušam, res poskušam
ti prisluhniti,
a kaj, ko v meni vre,
krop srca lupine
mi počasi žre.

Že davno od zdaj
in ne šele tedaj
bi moral ti reči,
da le ti
z drhtečo se konico
rjavega lasu
lahko prebarvaš moje lice
v škrlatno mavrico.

A kaj, ko že tedaj
in ne šele zdaj,
izgubljene v prahu
tvojih sap,
vse besede izrečene
so zdrvele mimo naju
kakor slap.

Še predzadnje si
pogledava v oči,
saj veva,
besed,
ki zadnje bi zaprle
razpoke najinih srca,
tako več ni.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (4)

Objavil/a ajda, v 23-09-2007 17:59, 1. Nazadnje Ne vem ali imam samo jaz tak obcutek, ker preberem vsako pesem, zapomnim si stil pisanja in tudi tiste pesmi, ki so me prevzele...in zelo rada spremljam razvoj pesnika in ga obcudujem, ce raste s pesmimi, ce ne tapka na mestu ali celo stagnira...in ne vem...morda ti delam krivico, a prevec dotakljive in globoke zareze si pustil s svojimi pesmimi, ki si jih pisal, da bi lahko prezrla preobrat, ki se je zgodil, pri prejsnji in tudi pri tej pesmi...ne vem ne vem...  senzorji so morda preobcutljivi....    cetudi bos rekel, lej   Objavil/a ajda, v 23-09-2007 18:03, 2. dodatek jo smotanko ...zal....    in verjami mi, da mi je sla stezka z rok dvojka     lp, ajda   Objavil/a Providence, v 23-09-2007 21:08, 3. NAZADNJE Meni pa vse bolj in bolj 'ležiš', Crimson .  Zelo lepa pesem, rahlo zaznamovana z rimo in ritmom, močno s prispodobami, edino tista z mavrico že kaže kožo skozi plašč ... Prva in zadnja kitica sta mi najbolj všeč in se mi zdita tudi najbolj pretresljivi.  P.   Objavil/a Nežika, v 24-09-2007 09:39, 4. Nazadnje Izpoved zadjnih besed, ki pa niso solzave,predvsem zadnja kitica se mi bere lepo!   L.P. od Neži