Napisal/a Providence, v četrtek, 20. sep. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Daleč sem prišla na svoji poti,
a premalo za naskok, za boj.
Vsake tóliko nekdo me zmoti:
"Daj, ustavi se za hip, postoj!"
Obstojim - in svet koraka dalje.
V slepem rovu sem samo dokaz,
da hiteti skozenj je najbolje,
sícer te lahko povozi čas.
Stare duše mi sedijo v krilu.
Slišim zgodbe vsakega srca.
V uri na zvoniku je odbilo,
vlak speljal - in spet sva se razšla.
Cilj zdaj ni več sonce, je le rana,
ki poglablja jo nemirni duh.
Onkraj galaksíje je nirvana,
ki jo išče mladi potepuh.
A mladost je relativno stara,
pot je dolga, neusmiljen boj,
pa te zlahka mili glas prevara:
"Daj, ustavi se za hip, postoj!"
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (6)
|
|