Napisal/a MoonLight, v sobota, 29. sep. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

In smo brezvredne številke.
In predvsem zelo nadomestljive številke.
In se zapletamo v enačbe.
In najzahtevnejša je bitiznekom.

In noče delovati ko se vrine oseba X.
In joče ko ljubezen ni več konstanta.
In postane neenačba:

Moja Ljubezen, moj vse > Tvoja Apatičnost, tvoj nič.

In se kapljice usute krvi potencirajo.
In se srce zapiše nad imenovalec 2.
In je še koren tri bolj racionalen kot sreča.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a Providence, v 01-10-2007 22:38, 1. MATEMATIKA Ah, ta čudoviti univerzalni jezik! (Pa čeprav je, rns, nikoli nisem preveč marala ...) In vendar se da z njo povedati menda prav vse, tudi ljubezen.  Čestitam ti k imenitni ubeseditvi, sploh tisto o konstanti in neenačbi je krasno, in pa zadnji verz, tale te potolče do konca, tam je težišče vse pesmi - v eni sami norosti, sprevrženosti, da ne rečeva kvantni fiziki ...  Da, ljubezen je večja od niča in njeno nasprotje ni sovraštvo, temveč brezbrižnost. Tudi ta poanta mi je zelo všeč.  P.   Objavil/a ajda, v 01-10-2007 23:11, 2. Vse... izraz algebre, te osovrazene sopotnice srednjesolcev in morda nekomu bolj prijazna na otip in vonj, ce se bo sprehodil po tvoji pesnitvi. Mislim pa, da brez znanja matematike, ne bi bilo pesmi     In se kapljice usute krvi potencirajo.  In se srce zariše nad imenovalec 2.  In je še koren tri bolj racionalen kot sreca...    ja to mi je vsec.....    lp, ajda