Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow 2006

2006 Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a LORELLIA, v torek, 02. okt. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (2 glasov)
 

Hodiš.
Mimo belih hiš in svinčenih streh
in skozi park, kjer si ves sklonjen
in leden pozabil svoj nedolžni smeh.

Ne veš če je zadnjič.
Ne veš kdaj bo zadnjič.
Upaš da je blizu dan praznine
a je daleč,
ker se bojiš ostati prazen.

Upaš, da je blizu dan samote,
a je daleč,
ker še veš kako je bedno biti sam.

In hodiš.
Kar imaš je premalo, da ne bi čutil brezna niča,
in bolje,
kot da ne bi čutil ničesar.

In blodiš.
Še vedno se ti zdi lažje sanjati o lepem
in živeti s povprečnim
kot sanjati o lepem
in živeti kar tako.

Čeprav to ni tvoj smisel.

Soočanje postaja blizu
in veš,
da je neizbežno.
Kot življenje.

Potem kar naenkrat ostanejo zidovi,
in ker nisi ravno ptica
in ker nisi ravno rožnati odtenek
in ker nisi ravno tista srečna zvezda
ti uspe,
da ostaneš prislonjen ob stene
in stisnjen pod dlan
in majhen
in ničen
in kozmično mikroskopen,
in zadeto besen
in nikogaršnji...

In hodiš.

In veš,
da je neizbežen tvoj dan.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (4) KOmentar RSS
Objavil/a ajda, v 07-10-2007 08:39,
1. 2006
Le tisto malo 
kar je zate največje 
in zame neskončno  
 
mi daj.  
 
Besede, ki zvenijo tako enostavno in razumljivo na prvi pogled... 
 
Zivljenje pa ne zna ubrati poti, ki se slika v svoji enostavnosti, zna vijugati in krvaveti na ovirah.. 
 
Dostikrat si morda sami postavljamo prepreke...postavljajo nam jih drugi... 
in ljubiti zna biti tudi krvaveti ... 
 
Zakaj ti ne rece, tvoj sem... 
enostavno, preprosto le Tvoj? Ja, pa smo spet na zacetku poti... 
 
pesem, ki jo ne mores prebrati v enem paketu, odkrivas se paketke in ko mislis, da odpiras zadnji paket, se znajdes spet na zacetku ..boli ko prebiram tvojo izpoved....:( 
 
lp, ajda
 

Objavil/a ajda, v 07-10-2007 08:42,
2. uh...
moral bi biti ta: :sigh  
ne pa ta :(  
 
lp, ajda
 

Objavil/a LORELLIA, v 07-10-2007 13:28,
3. odgovor
Ja, res, tako je v življenju. In včasih se že preveč bojiš, da bi se prepustil toku. Te prepreke znajo biti moteče in pogoste.... 
pa tako je. Srce ima svoje ječe, ki jih inteligenca ne odpre. 
Ajda, hvala za komentar. 
lp
 

Objavil/a Yggradsil, v 08-10-2007 20:28,
4. 2006
Hm... Blago spominja na Daneta Zajca. Kar všečno. Nazaj v preteklost torej.
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo